Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Jezik naše elite – kvantanje, da ali ne?

Objavil Rado, dne 17.10.2007

Ne želim posplošiti svojega pogleda na kulturo, kulturne delavce, umetnike in na elito našega naroda nasploh. Rad pa bi povedal, da sam spadam med tiste, ki terjajo od naše avangarde, da nam  kažejo svetal vzor. Še posebej, če gre za umetnike, ki so pač sol naroda in imajo tisto potrebno senzibiliteto, ki je v naravi omejena in je navadni smrtniki nimamo v zadostni količini.

Poglejmo povprečje vseh prebivalcev Slovenije in ugotovili bomo, da  smo, kakršni smo.  Vsota vseh naših dejanj je naša kultura.  Slovenska kultura.  Okoli večine naroda, ki se nahaja v kulturnem povprečju imamo tiste nekulturneže, ki nas vlečejo navzdol in katerih bi se najraje odrekli. Imamo pa tudi svojo elito na katero smo ponosni, ki nam dviguje povprečje, nas predstavlja v tujini.  Od te in takšne elite pričakujemo najboljše.  

 In zdaj naj se navežem na polemiko, ki se je zasnovala pri našem novem blogarju, Nejcu Gazvodi. Priznam svojo neinformiranost, prvič slišim zanj.  Čudežni otrok, da je. Lepo zanj, vendar v svetu odraslih se bo šele moral dokazati. Pravi, da je hotel pokazati svoj gnev nad situacijo v svetu slovenskega filma. Tu se zelo strinjam z njim, vendar naj to pokaže s primernim besednjakom. Nejc Gazvoda namreč ni kdorkoli, je kot pravite, bodoči režiser, kulturnik, pisatelj in človek s senzibilnostjo. Takšen človek se ne more “izgovarjati”, da ni našel “normalnih” za situacijo v katerem se nahaja slovenski film,  primernih besed. Poglejmo si za primer Cankarjevega Hlapca Jerneja. Ivan Cankar je znal skozi usta hlapca Jerneja, z uporabo najpreprostejšega jezika nepismenega hlapca, povedati socialno in eksistenčno najbolj globoke stvari. Tudi “wunderkindu”, kot mu pravite, ne bi smelo biti problem okrcati krivce s primernejšim jezikom. Samo na ta način je lahko del avantgarde, del tiste elite, ki vlečejo naš voz navzgor. V nasprotnem primeru bo le del sivega povprečja.

Naj se na tem mestu dotaknem še moje polemične prijateljice Simone, ki me je malo ošvrknila, kar tako mimogrede. Simona, prebral sem pred dnevi dve tvoji kolumni in sem bil prijetno presenečen. Povsem drugačen jezik imaš, kadar pišeš zaookrožen tekst, svoj tekst.

V polemiki pa,  kot da bi spustil besnega psa iz verige, grizeš in kolješ okoli sebe, zelo pogosto brez pravega vzroka, ali vsaj iz napačnega razloga.  Prebral sem pohvalo blogarja, ki je glasoval zate. Zapisal je takole: “Glasujem za Simono, ker seka”.   Tudi jaz glasujem zate Simona, vendar za  tvoje kolumne in ne za tvoje polemike.  

P.S.

Zadnji hip sem videl Simona. A ti res ne moreš iz svojih filipik kdaj tudi izpustiti Natalije? Ji zavidaš joške, ali kaj? 

  • Share/Bookmark

19 odgovorov v “Jezik naše elite – kvantanje, da ali ne?”

  1. mica mica pravi:

    na grdo govorjenje gledam zelo življenjsko.
    Normalno me nikoli nihče ne sliši, da bi preklinjala. Ko pa sem te dni zabijala žeblje v zid, da sem nanje obešala slike, pa sem včasih sfalila, mi pa lahko verjameš, da sem bila občasno zelo glasna. Vendar- tak je moj temperament, ki ga je težko ujeti v pločevinko in držati “na hladnem” :-)
    Ker veliko pišem, se pač zgodi, da se del zgodbe dogaja za šankom. Tamkajšnji akterji pač govorijo gostilniški dialekt, in zvenelo bi bedasto, če bi njihov dialog okrancljala s preveč kulturnim besediščem, ane?
    Simono redno berem in mi je všeč. Je tip ženske, za katero mislim, da meri vsaj 189 cm in sodi v tisto kategorijo, pred katerimi imam s svojimi 160 cm rešpekt.
    Zato mislim, da ji njen slog dialoga pristoji, pa ne vem točno, je to prav ali ne.
    Seveda, so pa zapisi, ki vulgarizmov v skrajni obliki enostavno ne prenesejo.
    Je pa res, da določeni t. i. mlajši intelektualci mislijo, da je potem, ko parkrat uporabijo kurc in vse ostalo, njihova drža bolj pokončna.
    Kar ne drži zmeraj, zlasti še, ker je tista stvar na k, večkrat kot ne, zelo zmehčana.

    Zakaj bi Nežo Maurer zmeraj, ko jo srečam /tudi danes/ najraje objela?
    zato, ker o povsem vsakdanjih čustvih govori s toliko topline in ljubezni- povsem drugače kot nekateri novodobni pisci, ki pa znajo te iste stvari z vulgarizmi do konca umazati.
    Skratka- bolje bo, da grem spat
    :-)

  2. gazvoda gazvoda pravi:

    Mi je kar malo hudo, da sem s svojimi “obscenostmi” Rada tako prizadel. Ampak zal so dnevi Zupancicev in Cankarjev mimo in ne vidim razloga, da bi se imel za pridigarja slovenceljnem, ki v jeziku izkazuje kakrsnokoli superiornost. Rad imam kletvice. Rad jih uporabljam. To je vse. Nobene umetnosti, nobenega kaosa, nobene kontroverznosti ne vidim v tem. Pac, imava popolnoma razlicna pogleda na stvar. Se dogaja in se bo.

  3. bin pravi:

    Res je, mladi gospodič Nejc, različne poglede na stvar imamo. Tudi pravico imamo do tega. Podobno kot kuharji do začimb.

    Verjetno se boš strinjal, da je hrana brez vseh začimb težko užitna. Vsaj danes, ko so surovine samo količinsko in ne kakovostno cenjene. Pa vendar se ne boš navduševal nad kuharjem, ki je v lonec zmetal več popra kot mesa. Tudi taka hrana ni dobra. Celo manj užitna je od prve. Prav to pa si po mojem mnenju, ti naredil v zapisu o filmu, ki je bil verjetno vzrok Radovega pisanja.

  4. Dejan Kaloh pravi:

    @ Rado: dober tekst… Post scriptum je pa hud… :)

  5. Rado Rado pravi:

    Vem Kaloh,

    da je hud. Zato pa sem se danes zalotil, ko sem hodil po celjskih ulicah, da skrivoma pogledujem nazaj.
    Vem namreč, da bo od nekod nekaj priletelo in vem da bo “poštena porcija”.
    ____________

    Bin s svojo prispodobo o popru in mesu si še bolje, kot jaz zadel smisel mojega odgovora.
    Hvala ti.

  6. commonsense pravi:

    heh, rado, redko se o čem strinjava, tokrat pa povsem.glede simone in wunderkinda.

  7. Branč pravi:

    uff… direkt v osje gnezdo…
    Vržeš trnek in čakaš ;)

    Človek dobi občutek, da te Simona rajca, sploh od takrat, ko je javno zapisala, da ima blontno… ufff….

    Kupim ložo!

  8. simonarebolj simonarebolj pravi:

    @Rado:
    No, prav fino si me nasmejal … še posebej z delom o strganem psu … Simpatično. To je res pohvalno pester del zapisa. Lahko pa bi ravno preko tega, o čemer si sam pisal, pogruntal, da se izražam v slogu tematike in občutij, ki mi bliskajo skozi trebuh preko možgan. In pri tem se ne nameravam prav nič zadrževat ali blefirat. Oseben izraz je oseben izraz. In mene determinira oboje. Tudi osebno. Včasih vpijem in preklinjam, že naslednji trenutek sofisticirano srebam kavico, kadim Kim slim in me ima marsikdo ob prvem srečanju za precej uglajeno damo (z določenimi specifikami … he, he …). Dejstvo je, da je moje spremenljivo počutje dejansko tako. Sem pa vedno neposredna, ker sem nepotrpežljiva in se mi ne ljubi izgubljat časa z odvečnim leporečenjem. Nekateri me imajo zato rajši, nekateri me zaradi tega ne marajo. Jaz osebno imam rajši tiste ljudi, ki me imajo zaradi dotičnih lastnosti rajši. O tem, zakaj tako, kdaj drugič.

    Kar se tiče Cankarja, ni edini pisec na svetu. Poleg vsega je izpadlo še patetično, ker si omenjal ravno hlapca Jerneja … he, he … V tem je namreč štos. Niti slučajno se ne nameravam hlapčevsko podrejat nekim slovenskim kodeksom brzinskih užaljenosti, prisiljenega gvantanja in kravatanja, za možgansko steno pa navadno barbarstvo. Itak. Bistvo je, da se gostilniško preklinjanje v prazno razlikuje od preklinjanja na pravem mestu ob pravem času, pri čemer, če si že izpostavljal umetnike, je za kakšnega Millerja ali Bukowskega tak čas primeren vedno. Umetniki namreč, čeprav so tvorci kulturne srenje, niso birokrati, še manj politikanti, niti niso princese Diane. Berem različne avtorje, ravno zato, da pridobivam raznolik pogled na svet in ga oblikujem po spoznanjih. Jaz sem pa jaz!

    Kar se Natalije tiče, se motiš. Menim, da je sicer ljubko in preprosto ženšče, ki dejansko počne, kar najbolje zna, žal pa služi najbolj mizerni plati medijske scene po slovensko. Sočustvovala sem, ko so njene joške v prav nič čedni podobi valjali po časopisih v posmeh. Ne, Rado, res ji nisem zavidala. Tudi na splošno ne zavidam ženskam kakšnih razvpitih atributov, ki se večinoma sprevržejo v klavrno zgodbo zavoljo primitivnih človeških značajev. Osebno lepe ženske rada vidim in cenim, ker menim, da je lahko lepa na svoj način skoraj vsaka, ki dojame pojem karizme in kolikor toliko spozna sebe, svoje adute in jih temu primerno neguje. Žal mi je, če se ovekovečijo kot butaste starlete na dveh nogah s preveliko košarico za joške, ki jih gravitacija z leti vleče k tlom. Kaj neki naj zavidam? Da jih testosteronski primitivci zajebavajo v glavo?

    @mica:
    He, he, he … No, ti brez dvoma že dobro poznaš življenjske paradokse in ti je seveda lahko že vnaprej jasno, da imam vse prej kot 189cm. Sem tvojega kalibra “veličine”. Bistvo je očem nevidno, al’ kako že gre …

  9. Dejan Kaloh Live on Net » Blogosovi in drugi blogerski wunderkindi pravi:

    [...] mu je kar nekaj komentatorjev očitalo marsikaj (o upravičenosti očitkov seveda ne morem soditi), Rado pa je omenil tudi domnevno Nejčevo wunderkindovstvo. Nejca sem včeraj sam vprašal sledeče:  …ta tvoja predstavitev ob fotki, med drugim tudi [...]

  10. poezija poezija pravi:

    Saj lep jezik ni izraz superiornosti, samo kultiviranosti, razen če so vulgarizmi izraz submisivnosti, potem bi se pa dalo govoriti tudi o superiornosti.
    lp
    Nevenka

  11. Rado Rado pravi:

    Vem Simona, da ni več časov Cankarja in Župančiča.
    Obadva tudi v svojem času nista bila povprečje, ampak sta štrlela iz množice.

    Danes štrlijo drugi; Jančar, Dolenc, Mazini, Lainšček. . . Zaradi njih je naše povprečje višje.

    Simoni in Nejcu!
    Tudi za uporabo zmerljivk, vulgarizmov je treba imeti duha, je treba imeti občutek za trenutek. Eno je, ko npr. v ljubezenskem zanosu lahko tudi v partnerja izstreliš tovrstno salvo.
    Drug trenutek zopet ni primeren za kaj takega.

    V dialogu dveh lahko sogovornik prepozna, kdaj je pravi trenutek. Pri komunikaciji na blogu pa je treba pisati v družbeno sprejemljivem tonu pisanja. Vsi bralci namreč nismo v vsakem trenutku pripravljeni na čustveni naboj, ki ga uporablja avtor prispevka. Nismo pripravljeni na vulgarizme . . .

    Tudi za Bukovskega, ko ga vzameš v roke, moraš biti notranje pripravljen.

  12. simonarebolj simonarebolj pravi:

    @Rado:
    Problemi notranje pripravljenosti bralca tega in onega, so njegovi problemi. Nekateri morejo bit pripravljeni na zapise o seksu, nekateri o vojni, nekateri ne prenesejo pretirane romantike, ker jih spravi v depro, če so obupani itd. Skratka, bralci so različni. Nikoli na nič ne bodo pripravljeni Vsi bralci. Sem proti kakršni koli cenzuri izražanja čustvenih nabojev in Pika. Direktno hujskanje in pozivanje k zločinu ali sovraštvu je pa nekaj drugega in med drugim protizakonito, ker ogroža direktno. Bralec lahko v slogu svojih notranjih problemov, pač zavrne branje njemu nevšečnih snovi.

  13. simonarebolj simonarebolj pravi:

    morejo=morajo minus vejica pred “so njegovi problemi …” in pred “pač zavrne branje…” he, he …

  14. Branč pravi:

    Sicer vprašanje, koliko gre Radotu sploh za argumente (je že zmagal, ker je sprejela izziv..;), ampak tokrat ima Simona prav (za razliko iz debate v temi obritih).

  15. vlatka vlatka pravi:

    pridem nazaj….

  16. maky maky pravi:

    res “odraslo” in “zrelo” od “intelektualnega” avtorja, da zaklene objavljanje takrat, ko se prične dokazovati, da le ni tako “poseben” kot sam misli…
    rado zgleda da se nočeš razviti…

  17. vlatka vlatka pravi:

    Rado,

    sem kar vpadla,

    moja stran je lepša kot tvoja, čeprav sta obe enaki. ;) ;) ;) ,

    “sorči” za to.

  18. vlatka vlatka pravi:

    rado,

    dej no, saj znaš. In res, zakaj si zaprl diskusijo z zgornjega posta?

  19. cheapjerseys pravi:

    This post i like

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !