Le tu in tam, le bežno potovanje

Za srčnost ni problem, srčni smo skoraj vsi. Razuma nam manjka.

Arhiv za September 2007

Pozor! Enostranskost ni dobra – Celostna vadba za vsakogar

Objavil Rado dne 13.09.2007

V mladosti,

ko kipimo od življenjske energije  se skoraj vsi vsaj malo ukvarjamo s športom. Po končanem študiju nas resneje obremenijo  eksistenčna vprašanja in šport nedvomno nekoliko zanemarimo. Pa vendar se potreba po gibanju nenehno javlja, zato se zopet začnemo ozirati za različnimi oblikami rekreacije.
Nekateri odkrijejo tek, kolesarjenje, drugi fitnes, tretji planinarjenje, odbojko . . .
 
Postavlja se vprašanje, ali je vse to dovolj?
Načelno seveda lahko rečemo, da je vsaj nekaj bolje, kot nič. A že samo rojstvo je prvi korak k neizbežnemu koncu. Po obdobju telesnega razcveta tja do 25. leta pride na vrsto, sicer počasno, a nezadržno telesno usihanje. Z zdravim, na ravnovesju temelječim pristopom, lahko to usihanje bistveno upočasnimo.  S celostnim pristopom k telesni vadbi lahko zadržimo telesno vitalnost, ne samo v aktivnem življenjskem obdobju, ampak tudi kasneje, v pokoju. 
 
“Ad hoc” pristop ni dovolj! Zgolj ena vrsta telesne vadbe ne zadostuje. Preko celega tedna moramo razporediti: 
 

a)    aerobne aktivnosti,
b)     raztezne vaje,
c)     vaje za moč.
d)     pravilno prehrano
 
Aerobne aktivnosti* ohranjajo in krepijo vitalnost ožilja in srca. “Kurijo” maščobo in preprečujejo nalaganje oblog v ožilju. Če bomo tedensko namenili vsaj trikrat po pol ure aerobne vadbe,  bo to že na meji zadovoljivega. 
 

Raztezne vaje so pri večini ljudi neutemeljeno zanemarjene, ko se ozirajo za oblikami rekreacije. Sam (avtor prispevka) jih ocenjujem kot nepogrešljive. Hrustanec v telesu začne z leti kosteneti, vezi in kite, ki pripenjajo mišice na kosti, postajajo rigidne. Organizem je vse manj elastičen in kot takšen, vedno bolj izpostavljen poškodbam ob nepričakovanih stresih, trkih, padcih. Reden stretching zadrži gibljivost do poznih let in nas obvaruje marsikatere poškodbe.
 
Redne vaje za moč ohranjajo vitalnost mišičevja in učvrstujejo kostno strukturo. Starostno usihanje mišic namreč vse bolj obremenjuje okostje, ga deformira, kar neizbežno pripelje do okvar okostja že ob  izteku aktivnih življenjskih let (celotna hrbtenica, kolena, ahilova tetiva, sklepi . . ).  Ob tem ne smemo pozabiti na ugodne učinke pospešenega metabolizma, kot posledice vaj za moč.
 
Pravilna prehrana je “vezni cement” vseh oblik rekreacije. Nujno je, da se poučite o zdravi, pravilni prehrani pri ustreznih strokovnjakih. Najverjetneje boste dobili verodostojne informacije v fitnesih, pri inštruktorjih in trenerjih fitnesa. Pouk o pravilni prehrani je namreč sestavni del njihovega izobraževanja. /izogibajte se različnim ločevalnim dietam in drugim modnim muham številnih zaslužkarjev/. 
 

 . . .
 

Čas, ki ga tedensko porabimo za celostno vadbo, se nam nedvomno vrne v obliki večje delovne učinkovitosti, da o splošnem boljšem počutju in večji kvaliteti življenja niti ne govorim.
 

__________________

* Neprekinjena telesna aktivnost pri kateri vzdržujemo srčni utrip med (približno) 55 % do 70 % osebnega maksimuma v trajanju vsaj 30 min.

** za posnetek se zahvaljujem: www.topshop.si/

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Šport | 38 komentarjev »

Edvard Kardelj je zopet živ – ideje velikega komunističnega misleca so po 30-ih letih dobile potrditev.

Objavil Rado dne 5.09.2007

I.

Dobrih trideset let je od časa, ko so v Jugoslaviji po načrtu velikega misleca vpeljali sistem TOZD-ov, OZD-ov in SOZD-ov. Politična kampanja se je kot požar širila skozi državo.  Zbori delavcev, zbori sindikatov, zbori mladinskega aktiva, zbori partijskih celic v podjetjih so se sestajali in se seznanjali z novimi organizacijskimi oblikami podjetij. Čudo, doslej nevideno.   Politični aktivisti so nas seznanjali s prednostmi novih, delavcu in sistemu prijaznih organizacijskih oblik.  Doslej enovita podjetja so se razdružila na manjše enote, ki so vsaka dobile nov žiro račun, novega direktorja, novo tajnico, novega računovodjo, nov delavski svet.  Odprla se je zlata jama za nove, napredovanja željne kadre.  Število ljudi v tki. skupnih službah se je v državnem pogledu najmanj potrojilo, (enako je bilo s fikusi). Le številni računovodje in marsikateri ekonomisti so, kot glas vpijočega v puščavi, osamljeno kričali: “Nikar, stroški nas bodo pokopali.  Še tako dobro podjetje se bo zlomilo pod težo režijskih stroškov”. 

Vse je bilo zaman, politični voz je pomendral vse, ki se niso dovolj hitro ugriznili v jezik.  In potem so prišla osemdeseta leta  (leto prej umrl je snovalec novih časov Edvard Kardelj),  ko je umrl tovariš Tito. Gospodarski sistem razdrobljenih organizacijskih oblik pa je živel dalje.  In potem so začeli prihajati računi. Čedalje več jih je bilo in čedalje višji so bili. Gospodarski sistem je poklekal pod težo bremena, pod ogromnimi stroški. Spočetka je  le poklekal, potem je začel poležavati. Rezultat je bil znan konec osemdesetih let – razpad Jugoslavije.

II.

Dobrih petnajst let je odkar smo se odcepili od propadle tvorbe in zadihali s polnimi pljuči.  Marsikatero dobro potezo smo potegnili in gospodarski voz je začel vleči navzgor. Le na področju državne uprave so imeli, tam nekje v malih možganih, še vedno misli in ideje velikega misleca (E.K.). Nekdanje velike občine so začele razpadati. Vaški gostilničarji so si zaželeli županskega klobuka in bilo jim je ugodeno.  Saj živimo v demokraciji!  

Število občin je začelo rasti, ti hudir ti, tudi število županov istočasno, pa tajnic, pa fikusov (puščam vaši domišljiji   kaj vse je še raslo).  In vsi hočejo imeti plačo.  Mati država je dobrovoljno odvezala mošnjiček. In, če smo nekoč znali imena vseh občin na pamet, danes potrebujemo računalnik s programom, ki vsako jutro osvežuje podatke.

In letos, v letu gospodovem 2007 so Kardeljeve zamisli prišle v terminalno fazo. Ne šest pokrajin, ampak štirinajst. Ne šest pokrajinskih predsednikov, ampak štirinajst, ne šest voznih parkov, ampak štirinajst, ne šest upravno – administrativnih ekip, ampak štirinajst, ne šest palač s pisarnami, ampak štirinajst, itd., itd. 

Ekonomisti, ki se sprašujejo o stroških bodo utišani, računovodje, ki bodo opozarjali na enormno režijo bodo politično povoženi. Vsa strokovna javnost, ki danes opozarja nad neustreznostjo in nesprejemljivostjo štirinajstih pokrajin ne bo neupoštevana, kajti politična zapuščina velikega sina slovenskega naroda, tovariša Edvarda Kardelja mora biti uresničena.  Tej zapuščini se danes reče: POLITIČNA REALNOST!

Epilog:  Če mu je uspelo eno državo uničiti mu bo uspelo spraviti  drugo vsaj v resne težave.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Politika | 41 komentarjev »

Zoran Jankovič in Janez Janša – primerjava profilov.

Objavil Rado dne 2.09.2007

Gledanje Ambrožičeve oddaje večerni gost, kjer je nocoj gostoval ljubljanski župan Zoran Jankovič, me je napeljalo k razmišljanju o različnih političnih in osebnostnih profilih tako Jankoviča na eni strani, kot Janše na drugi strani.

Gre za nedvomno dve močni in uspešni osebnosti.  Vsaka osebnost v svojem spektru predstavlja  čisti vrh slovenske politično-gospodarske elite.

Če je Janez Janša uspešni rušitelj JLA in graditelj tajnega odpora proti njej je Zoran Jankovič uspešni graditelj trgovskega giganta v  pogojih odprtega trga, vsem na očem torej.

Če je Janez Janša nedvomno učinkovit v tajnih strategijah rušenja prejšnje politične elite,   je Zoran Jankovič poslovnež, ki se ujame tudi v najtežjih   pogojih in je na pogorišču starega sposoben vsemu navkljub graditi novo. 

 Če Janez Janša na eni strani nikoli ničesar ne pozabi in je svoje zamere sposoben gojiti in jim služiti desetletja dolgo, potem zna Zoran Jankovič v trenutku pozabiti vse zamere in sodelovati s komerkoli, le da bi uresničil svojo vizijo.

Med obema protagonistoma nedvomno vlada izrazit antagonizem. Nedvomno je, da  je Janez Janša del trojice (Janša, Šrot, Bavčar), ki je s tajnim dogovorom pripravila Jankovičevo odstavitev in mu s tem omogočila uspešno volilno kampanjo za župana Ljubljane.  Če je dalje Janša nepopustljiv in Jankoviču ne da niti milijona za potrebe mesta, od odvzetih 60-ih ter ga pusti več, kot pol  leta čakati pred njegovimi vrati, mu bo ravno s to nepopustljivostjo  omogočil  promocijo v enega najuspešnejših županov, kar jih je kdaj imela Ljubljana.   Prvih devet mesecev Zoranovega županovanja že kaže, da ima vsak Janšev ukrep nasprotni učinek.

Ob koncu Jankovičevega županovanja se bo ta dvojček razšel. Antagonizma ne bo več.  Zoran Jankovič bo svojega dvojčka politično preskočil.  

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Politika | 26 komentarjev »